[ Pobierz całość w formacie PDF ]
.Vpra0 anje pa je seveda, ãe je poslej te ka-tegorije sploh 0 e mogoãe postaviti drugaãe kot neobvez-no, kot kategorije v igri, zakaj poganski nogomet, ki jeutemeljen prav na igrivosti teh kategorij, je vendarle ne-odtujljiv.(Demon Iva Daneva, 1969)59O SVOBODI IN BOGUBESeDAPLANICA26.decembra 1984obil sem pismo Nika KriÏanca, generalnega sekre-Dtarja Plani0 kega komiteja, ki me napro0 a, da na-pi0 em uvodni esej v slavnostni almanah, ki bo iz0 elmarca prihodnjega leta ob petdesetletnici Planice v vsehsvetovnih jezikih.Nisem mu 0 e odgovoril, v resnici pasem Ïe privolil  privolil predvsem zato, ker sem preddobrimi sedmimi leti nekaj podobnega Ïe napisal, tedajza almanah zaloÏbe Mladinska knjiga, ki mi je pisanjetudi plaãala, nikoli pa natisnila.Pregledujem ta stari tipkopis, prepisujem, predvsempa kraj0 am, pri ãemer se zavedam, da zapu0 ãam svojepisateljsko delo in stopam v iracionalno obmoãje kolek-tivne volje po nebrzdani uveljavitvi.Zavedam pa se tudi,da lahko to svojo strast, kolikor je Ïe premorem, velikoprimerneje izÏivim na 0 portnem kot na kakem drugempodroãju; tu veljajo vnaprej doloãena pravila in je na-vsezadnje vse skupaj le igra.·tiritisoãletni mit o Ikaru, o ambicioznem mladeniãuin njegovem ambicioznem poletu k Soncu, je doÏivel vzgodovini Ïe niã koliko razliãic  skoraj toliko, kolikor60O SVOBODI IN BOGUBESeDAje narodov, ãe ne celo toliko, kolikor je bilo in kolikor jeljudi.V na0 i, slovenski razliãici je poprijel ta mit izvirnoidejo o ãloveku-ptici na smuãeh, ki se je z ustvarjalnimpogumom mnogih na0 ih ljudi prebijal skozi dolgo vrstoteÏav do svoje dana0 nje uresniãitve, samostojne 0 port-ne discipline.Pri tem pa to 0 portno stremljenje nikdarni izgubilo svojega mitiãnega obeleÏja, saj se je ves ãasdogajalo v razpetosti med ãlovekovimi neizpolnjenimisanjami in njegovimi dejanskimi moÏnostmi.In na0narod, znan bolj po svoji malome0 ãanski usmerjenostikot po svojem ustvarjalnem tveganju, je v okviru tegamita kar naprej razodeval svoj drugi, presenetljivi obraz:nesluteno ustvarjalno ekspanzijo in pogumno tipanjepo robovih moÏnega.âe nam nikdar ni manjkalo globi-ne, pa ãeprav mazohistiãne globine, smo s Planico insmu0 kimi poleti dobili 0 e 0 irino in ostrino.V zaãetkih Planice naj bi bila le naivnost pe0 ãice za-nesenjakov in obrtni0 ko prevzemanje neãesa znanegain dognanega: v dolini pod Poncami naj bi zgradilismu0 ko skakalnico za eno izmed tekem za prvenstvoFIS.Vendar je bila to mladostna naivnost, in to ne ene-ga ali dveh ljudi, temveã mladostna naivnost majhnega,nezgodovinskega naroda, ki trpi v svoji nezgodovinsko-sti in ki si Ïeli iz svoje zamejenosti v 0 irni svet, naj ga taavantura velja kolikor hoãe.In tudi obrtni0 ko prevze-manje znanega in dognanega je bila pretveza, s katero61O SVOBODI IN BOGUBESeDAnaj bi preslepili skeptiãne malome0 ãanske duhove, ki sebojijo vsega tveganega.V resnici je Planica izraz zavrte slovenske narodnebiti.Ko je inÏenir Stanko Bloudek prviã pomislil nasmu0 ko skakalnico, je res pomislil na letalnico, saj je billetalski konstruktor in ga je zanimalo predvsem letenje.Toda pri tem se je kot vsi njegovi genialni sonarodnja-ki na podroãju tehnike, Janez Puh, Milan Vidmar in Jo-sip Pleãnik, ki so pri0 li v laboratorije in institute iz do-maãih obrtnih delavnic  zana0 al predvsem na svojeobrtni0 ko znanje.Bil je nezaupljiv do velikih idej in pa-pirnatih izraãunov: bolj kot iskrivim domislekom duhaje verjel otipljivim rezultatom, do katerih je pri0 el in jihpreveril s praktiãnim delom.Njegov ustvarjalni duh si jepoiskal v roãnem delu zanesljivo protiuteÏ.Tako se jepri graditvi povezal z izku0 enim gradbenikom IvanomRoÏmanom, letalnico pa je celo na dan prve tekme naosnovi izku0 enj prvih letalcev 0 e popravljal in dogra-jeval, in to celo s snegom [ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ]