[ Pobierz całość w formacie PDF ]
.Vpra0 anje pa je seveda, �e je poslej te ka-tegorije sploh 0 e mogo�e postaviti druga�e kot neobvez-no, kot kategorije v igri, zakaj poganski nogomet, ki jeutemeljen prav na igrivosti teh kategorij, je vendarle ne-odtujljiv.(Demon Iva Daneva, 1969)59O SVOBODI IN BOGUBESeDAPLANICA26.decembra 1984obil sem pismo Nika Kri�anca, generalnega sekre-Dtarja Plani0 kega komiteja, ki me napro0 a, da na-pi0 em uvodni esej v slavnostni almanah, ki bo iz0 elmarca prihodnjega leta ob petdesetletnici Planice v vsehsvetovnih jezikih.Nisem mu 0 e odgovoril, v resnici pasem �e privolil  privolil predvsem zato, ker sem preddobrimi sedmimi leti nekaj podobnega �e napisal, tedajza almanah zalo�be Mladinska knjiga, ki mi je pisanjetudi pla�ala, nikoli pa natisnila.Pregledujem ta stari tipkopis, prepisujem, predvsempa kraj0 am, pri �emer se zavedam, da zapu0 �am svojepisateljsko delo in stopam v iracionalno obmo�je kolek-tivne volje po nebrzdani uveljavitvi.Zavedam pa se tudi,da lahko to svojo strast, kolikor je �e premorem, velikoprimerneje iz�ivim na 0 portnem kot na kakem drugempodro�ju; tu veljajo vnaprej dolo�ena pravila in je na-vsezadnje vse skupaj le igra.�tiritiso�letni mit o Ikaru, o ambicioznem mladeni�uin njegovem ambicioznem poletu k Soncu, je do�ivel vzgodovini �e ni� koliko razli�ic  skoraj toliko, kolikor60O SVOBODI IN BOGUBESeDAje narodov, �e ne celo toliko, kolikor je bilo in kolikor jeljudi.V na0 i, slovenski razli�ici je poprijel ta mit izvirnoidejo o �loveku-ptici na smu�eh, ki se je z ustvarjalnimpogumom mnogih na0 ih ljudi prebijal skozi dolgo vrstote�av do svoje dana0 nje uresni�itve, samostojne 0 port-ne discipline.Pri tem pa to 0 portno stremljenje nikdarni izgubilo svojega miti�nega obele�ja, saj se je ves �asdogajalo v razpetosti med �lovekovimi neizpolnjenimisanjami in njegovimi dejanskimi mo�nostmi.In na0narod, znan bolj po svoji malome0 �anski usmerjenostikot po svojem ustvarjalnem tveganju, je v okviru tegamita kar naprej razodeval svoj drugi, presenetljivi obraz:nesluteno ustvarjalno ekspanzijo in pogumno tipanjepo robovih mo�nega.�e nam nikdar ni manjkalo globi-ne, pa �eprav mazohisti�ne globine, smo s Planico insmu0 kimi poleti dobili 0 e 0 irino in ostrino.V za�etkih Planice naj bi bila le naivnost pe0 �ice za-nesenjakov in obrtni0 ko prevzemanje ne�esa znanegain dognanega: v dolini pod Poncami naj bi zgradilismu0 ko skakalnico za eno izmed tekem za prvenstvoFIS.Vendar je bila to mladostna naivnost, in to ne ene-ga ali dveh ljudi, temve� mladostna naivnost majhnega,nezgodovinskega naroda, ki trpi v svoji nezgodovinsko-sti in ki si �eli iz svoje zamejenosti v 0 irni svet, naj ga taavantura velja kolikor ho�e.In tudi obrtni0 ko prevze-manje znanega in dognanega je bila pretveza, s katero61O SVOBODI IN BOGUBESeDAnaj bi preslepili skepti�ne malome0 �anske duhove, ki sebojijo vsega tveganega.V resnici je Planica izraz zavrte slovenske narodnebiti.Ko je in�enir Stanko Bloudek prvi� pomislil nasmu0 ko skakalnico, je res pomislil na letalnico, saj je billetalski konstruktor in ga je zanimalo predvsem letenje.Toda pri tem se je kot vsi njegovi genialni sonarodnja-ki na podro�ju tehnike, Janez Puh, Milan Vidmar in Jo-sip Ple�nik, ki so pri0 li v laboratorije in institute iz do-ma�ih obrtnih delavnic  zana0 al predvsem na svojeobrtni0 ko znanje.Bil je nezaupljiv do velikih idej in pa-pirnatih izra�unov: bolj kot iskrivim domislekom duhaje verjel otipljivim rezultatom, do katerih je pri0 el in jihpreveril s prakti�nim delom.Njegov ustvarjalni duh si jepoiskal v ro�nem delu zanesljivo protiute�.Tako se jepri graditvi povezal z izku0 enim gradbenikom IvanomRo�manom, letalnico pa je celo na dan prve tekme naosnovi izku0 enj prvih letalcev 0 e popravljal in dogra-jeval, in to celo s snegom [ Pobierz całość w formacie PDF ]